NAŠ MUC

Dvanajst let sem bil živel pri treh različnih starših na majhnem otoku na Bahamih. Ko se je zadnja »mama« priselila s svojim s svojim fantom in psom, sem imel dovolj. Odločil sem se, da bom raje živel pod staro hišo in tvegal. To sem počel dolga tri leta. Preživel sem vročino, mraz, hudourniško deževje – celo orkane. Postal sem osamljen in hodil na ulico iskat pozornost.

Vsi na otoku so vedeli, kdo sem. Mnogi so šli mimo. Nekateri so me celo božali, jaz pa sem se zanašal na lokalne »mačje gospe«, da me hranijo. Vendar mi je postalo dolgčas živeti pod to hišo. Tako sem postal otoška mačka iz pekla ali »hudičeva mačka«, kot so me klicali nekateri domačini!

Psi so me motili. Rad sem lovil velike in jih ugriznil v rit ali pa sem manjše odpeljal domov. Nekega dne sem se odločil, da se bom stepel z terierjem in zlatim prinašalcem. Neumna psa. Zmagal sem. Ko sem se ustavil pri cerkvi, ves prekrit s krvjo, se je moje življenje spremenilo. Odpeljali so me k veterinarju. Imel sem le majhen ugriz v eno nogo – kri ni bila moja!

Vidva si nista želela oranžne mačke in – po dveh rešenih mini želvjih mačkah, ki sta jih imela – verjetno tudi 11 kilogramov težkega velikanskega mačka. Pa vendar sta se strinjala, da me vzameta, vsaj dokler se šivi ne zacelijo. Mislim, da sta se me sprva malo bala in vama ne zamerim. Navsezadnje sem bil velik maček s slabim slovesom!

Odprl sem mrežasta vrata vajinega stanovanja, se vrgel na tla in se kmalu prebil v vajina srca. In začel se je najboljši del mojega življenja. Vidva z "očetom" sta mi izkazovala ljubezen in me razvajala. Vsak dan sem bil skrtačen. Popoldne sem dobil sveže ribje priboljške, ponoči pa sem našel topel, varen prostor za spanje – poleg vaju, pod vajinimi rokami.

Ko sta se odselila z Bahamov, sta me odpeljala s seboj. Moja prva vožnja z ladjo, vožnja z letalom in nato začetek voženj z avtomobilom! Koliko mojih bahamskih muck lahko reče, da so toliko prepotovali? Vožnje z avtomobilom so mi bile zelo všeč!

Mar nisem bil lepo vzgojen? Vedel sem, kako moram uporabiti mačje stranišče, preden smo se začeli voziti, vedel sem, da moram jesti in piti na počivališčih, in vedel sem, kdaj moram skočiti v svojo torbo, ko gremo v hotele. Med vožnjami sem rad ves čas sedel v tvojem naročju. In na otok sem se lahko vrnil še dvakrat kot turist!! Kako kul je bilo to?

Stanovanje v državi Washington je bilo lepo. Oboževal sem redke sončne dni na zadnjem balkonu, toda hladno, deževno vreme je poslabšalo moj artritis. Sprejela ste me, čeprav sem bil star, potem pa sta odkrila, da imam sladkorno bolezen in sta mi morala dajati drage injekcije dvakrat na dan. Kljub temu sta bila pripravljena storiti vse, da bi ozdraveli. Shujšala ste me celo na 7 kilogramov. Če bi bil še vedno bahamski maček, vem, da verjetno ne bi dolgo preživel. Ko sta me peljala na plažo, sem se počutil kot doma. Topli sončni dnevi, dober zrak, zdelo se mi je, da sem skoraj ozdravljen. Moji najljubši spomini bodo vedno spanje na ležalniku na zadnji terasi, opazovanje ptic in kuščarjev.

Razumel si, ko sem prosil, da me dvigneta, ker nisem mogel več skakati. Kupila sta mi klančino, da sem se lahko povzpel na posteljo. Dajala sta mi zdravila in nenehno poskušala najti kakšno novo zdravilo zame. In nenehno sta mi dajala sveže ribe, priboljške in ljubezen. In ker sem vedel, kako se je moje življenje zaradi vaju veliko izboljšalo, sem postal najbolj ljubeč, najslajši in najpametnejši maček, kar si jih kdaj srečal.

Čakal sem vaju pri vratih, ko vaju ni bilo. Spoznal sem vajine prijatelje. Sledil sem vama naokoli, da bi vama bil blizu, se vaju dotikal in ponoči spal med vama, čim bližje vama. Ne bi mogel biti srečnejši. Vendar sta to vedela. Moje predenje je bilo tako glasno, da sem vaju včasih zbudil.

In ko mi je bilo težje, sta me še vedno imela rada, kljub mojim bolečinam. Končno pa sta vedela, da je čas. Oba sta storila vse, kar sta lahko, in veliko sta jokala, ko sta se odločila, a vsi smo vedeli, da je tako najbolje. Odšel sem v miru, obdan z ljubeznijo. Vem, da bom vedno v vajinih srcih in viva bota za vedno ostala v mojem.

Hvala, ker sta sprejela starejšega mačjega potepuha. Zadnjih 6 let mojega življenja sta naredila šest najlepših in hvaležen sem vama zaradi tega.