ETELGARD

Preden je bila prva gora poimenovana, preden si je prva reka utrla pot do morja, je obstajala Volja. Bila je tiha, enotna želja nastajajočega sveta, da bi postal. Bila je hrepenenje prahu, da bi postal zvezde, kamna, da bi postal zemlja, tišine, da bi postala pesem. In iz tega ogromnega, kolektivnega impulza se je oblikovala ena sama zavest. On je Etelgard, Prvi Gonilec, živo utelešenje volje vesolja po vztrajanju.
Ne prebiva na enem samem vrhu; gorovje je zgolj njegov začasni prestol. Njegove luske niso le trde; so udejanjani koncept trajnosti, vsaka od njih pa je dokaz moči sveta, ki se ni hotel zrušiti v kaos. Zlata svetloba, ki greje njegovo kožo ni od sonca; je sij milijarde milijard dejanj poguma, rasti, življenja, ki se je odločilo vztrajati kljub vsem oviram.
Njegove oči, barve prvega, neukročenega življenja v prvobitnem morju, ne samo da vidijo. Zaznavajo tokove volje, ki tečejo skozi ves obstoj. Čuti trmasto odločnost enega samega semena, ki si prebija pot skozi trdno skalo. Sliši silovito, neizrečeno obljubo matere, ki varuje svoje mladiče. Pozna tiho odločnost gore, ki se upira eroziji vetra in časa. To so niti, ki tvorijo tapiserijo njegovega bitja.
Etelgard ne ukazuje ognju ali ledu. Njegova moč je veliko bolj temeljna. On je vir vse notranje moči.
Ko kraljestvo stoji na robu propada, ko njegovim ljudem upada pogum, ne molijo k vojskam. Njihova obupana, kolektivna volja po preživetju sega čez tančico sveta in se dotakne Etelgardovega uma. V odgovor ne pošlje legij. Pošlje en sam, tihi utrip čiste, nerazredčene odločnosti. Kmet, pripravljen zapustiti svoja polja, bo nenadoma našel novo, nerazložljivo moč v svojih udih. Kraljica, ki se bo predala svojemu mestu, bo v njenem srcu začutila nenadno, neomajno gotovost. Ne vmešava se; opominja. Vsako živo bitje spominja na neverjetno moč, ki jo že ima, isto moč, ki ga je skovala na začetku vsega.
Stati v njegovi prisotnosti ne pomeni biti sojen ali da ti nekdo poveljuje. Pomembno je, da te nekdo vidi v celoti. Gleda na svet in ne vidi njegovega minljivega kaosa, temveč njegovo večno, neuklonljivo voljo po nadaljevanju. Je končni varuh, tihi, kozmični suveren, ki ne vlada s strahom, temveč tako, da je popolno, živo ogledalo neuklonljive moči, ki prebiva v vsaki duši. On je Etelgard. In v njegovem pogledu se boste spomnili zmaja, ki spi v vas.